Prisotnost oglaševanja v odprtem javnem prostoru spreminja kakovost bivanja in prostora. Vedno večja in nekontrolirana prisotnost oglaševanja vodi tudi v izgubo identitete kraja. Ker je Škofja Loka zgodovinsko mesto z dokaj ohranjeno in značilno mestno podobo, se postavlja vprašanje, kako doseči ravnotežje med interesi oglaševalcev in lokalne skupnosti ter kako ob tem prepoznati in braniti javni interes ter kakovost bivanja. Živimo namreč v času, v katerem pravice zasebne lastnine in strmenje k vedno večjemu dobičku zadušijo vse druge pojme pravic, med njimi tudi pravico do mesta. Problemska izhodišča naloge izvirajo iz dejstva, da se v odprtem prostoru število oglasnih površin konstantno in nekontrolirano povečuje. Objekti za oglaševanje postajajo del našega vsakdana, prostor pa je nakopičen z enosmerno komunikacijo, ki se ji posameznik ne more izogniti. Oglasni objekti se pojavljajo na izpostavljenih lokacijah ob mestnih prometnicah, na območju trgovskih centrov (tudi namesto dreves), na njivskih površinah izven naselij, na kozolcih itd. Cilj naloge je zato strokovna podlaga, ki natančno opredeli območja, kjer komercialno oglaševanje ni dovoljeno, območja ali lokacije, kjer je dovoljeno, ter kategorizacijo oglasnih objektov.

Krajinska arhitektura: Nejc Florjanc, Pia Kante, Katja Mali
GIS modeliranje: doc. dr. Milan Kobal, univ. dipl. inž. gozd.
Občina Škofja Loka, oddelek za okolje, prostor in občinsko redarstvo