Koncept ureditve odprtega prostora temelji na upoštevanju značilnosti ožjega in širšega obravnavanega območja. Na eni strani združuje naravne in kulturne značilnosti krajine, skuša upoštevati tradicijo ter tako ujeti del značilnega duha prostora. Tega združi s specifičnimi potrebami uporabnika, starejšo, tudi dementno osebo, ki za uporabo vrta potrebuje posebej prilagojene ureditve. Te spodbujajo pasivne in aktivne preproste vsakodnevne aktivnosti; pometanje, pobiranje plodov, skrb za rastline, … Za osebe z demenco najugodnejšo obliko prostorske zasnove, krožno pot, ki se začne in konča na istem mestu – vstopu/izstopu iz objekta, dopolni z območji za druženje (pergole) ali odmik. Orientacija v prostoru je olajšana z vzpostavitvijo simboličnih prostorov (oljke) in uporabo orientirjev (nasadi, drevnina, …). Vozlišča omogočajo postanek, srečanje in izbiro, v kateri smeri nadaljevati pot do željene destinacije. Robovi so ozelenjeni in omogočajo varno gibanje oseb z demenco v odprtem prostoru. Omogočeni pogledi v daljavo pa povežejo uporabnike z značilno okoliško krajino. Rastlinski material vpliva na časovno in prostorsko orientacijo, prvine, ki slikajo preteklo kulturo pa lahko vplivajo na zbujanje davnih spominov.

Krajinska arhitektura: Darja Matjašec, Nejc Florjanc, Petra Pečan
Arhitektura: Kostas Jurkas